CERKEV SVETEGA PETRA

Cerkve so najstarejši in najbogatejši kulturno-zgodovinski spomeniki tako v vsej naši deželi, kot tudi pri nas, saj nosijo bogata verska, kulturna, umetnostna in zgodovinska sporočila.

slika
locilna crta

   Turizem

locilna crta

Farna cerkev Sv. Petra v Šentpetru

Cerkev Šempeter Otočec

Kdaj je bila sezidana v Šempetru prva cerkev, ni poročila. Iz starih listin je znano le, da je tu stala že leta 1452, posvečena sv. Petru. Sedanja cerkev je bila zidana 1642. leta v renesančnem slogu, o čemer sta pričali letnici nad glavnimi in stranskimi vrati. Okna v prezbiteriju so šilasta, danes niso več vidna. Prvotno je bila cerkev nizka, kasneje pa so jo dvignili.

Leta 1896, za časa župnika Jožeta Borštnarja, je Vincenc Bertoli podrl prezbiterij in del ladje ter podaljšal cerkev za sedem metrov. Prezbiterij je obokal rebrasto, kor je bil podaljšan leta 1928 na traverze. Stari kor je bil obokan, opirajoč se na dva nerodna stebra, ki sta bila nesimetrično postavljena in sta kazila cerkev. Vhod na kor je bil speljan od zunaj po nerodnih stopnicah, ki so bile kasneje odstranjene in so nov vhod naredili iz cerkve. Novi kor je danes v okras cerkvi, elegantno opirajoč se le na stranske stene brez podpornikov, zgrajen iz železobetona.

Cerkev ima eno ladjo, na južni strani se je zakristija spremenila v kapelico sv. Družine, na severni strani pa so sezidali novo. Nad zakristijo je otoški oratorij, ki ga je dal prizidati otoški graščak Schweiger okoli leta 1800 in shramba za perilo, plašče in drugo.

Cerkev je dolga 26 metrov, široka 9 metrov, v ladji visoka 7,5 metra, v prezbiteriju 7,4 metra, nadmorska višina cerkve je 173 metrov, ima šest oken v ladji, dve v prezbiteriju in kapeli, ostala okna pa so navadna. Zvonik je visok 30 metrov in je dobil leta 1926 nov strešni stolp, pokrit s pločevino. Cerkev je bila 25. julija 1899 leta posvečena.

Valvasor poroča, da je imela cerkev tri oltarje. Veliki oltar je bil posvečen sv. Petru, stranska pa sv. Bernardu in Devici Mariji. V začetku 19. stoletja se je pojavil oltar Žalostne Matere Božje, ki je bila prenesena iz pogorele cerkve sv. Križa v Herinji vasi. Vsi oltarji so leseni, izdelali so jih neznani mojstri v renesančnem slogu.

V glavnem oltarju je kip sv. Petra. Danes ima cerkev štiri marmornate oltarje. Postavljeni so bili leta 1895. Kamnosek Toman je napravil glavni oltar, ostale tri stranske oltarje pa je župnik Jože Borštnar dobil iz ljubljanske frančiškanske cerkve, kjer so jih po potresu leta 1895 zavrgli.

Veliki oltar ima dva keruba in sohi sv. Cirila in Metoda s tabernakljem in baldahinom. Tabernakeljska vrata so pozlačena.

Oltar sv. Družine z lesenim reliefom v kapeli, naredil ga je vitez Atobfi iz Škocjana 1897. leta, je iz črnega marmorja. Vmes so lepi beli in pisani vložki z visokimi stebri, zaokroženi v baročnem stilu. Pod menzo je podolgovata odprtina za božji grob. Ima belkast marmornat tabernakelj z lepimi lesenimi vratci, kelih s hostijo, klasje in grozdje. Kupljen je bil leta 1899 za 634 goldinarjev od frančiškanov v Ljubljani.

Do začetka 19. stoletja so bile notranje stene cerkve poslikane s podobami iz trpljenja Kristusa, ki jih je naredil Herlein za časa župnika Poljaka in o katerih ni več sledu. Leta 1928 je dal župnik Vovko preslikati in prenoviti župno cerkev in cerkev na Trški gori. Slikarska dela in načrt za dekoracijo je opravil g. Kleinert, akademski slikar z Dunaja. Slikanje je trajalo skoraj tri mesece.

Poslikal je obok v ladji z Jezusovim rojstvom in angeli, v prezbiteriju severno steno s sv. Frančiškom, v kapelici zahodno steno z izgubljenim Sinom in na koru sv. Cecilijo. Slike so še danes dobro ohranjene.

Leta 1897 so bile položene na tlak fono plošče, 1916. leta pa v ladji nov šamotni tlak. Pod cerkvijo v ladji je bila svoje dni grobnica za otoške graščake. Odkrita je bila 28. septembra leta 2000, ko se je menjaval tlak in urejalo talno centralno gretje. Na pokrovu grobnice je vklesana letnica 1761 in ima štiri stopnice ter dva prostora. V zadnjem, notranjem prostoru so ostanki strohnjenega lesa in kosti.

Pokopališče okrog cerkve je bilo leta 1920 razširjeno. Na zahodni in deloma severni strani je železna ograja iz leta 1909, delo Belca iz St. Vida. Zanimivi so bili veliki železni nagrobni spomeniki rodbine Schweiger Lerchenfeld z Otočca, ki so bili leta 1920 odstranjeni. Na zahodni strani pokopališča je grobnica z grbom grofov Margheri z Otočca in Starega gradu.

Že od nekdaj si je cerkev prizadevala, da je oskrbovala svetišča, ki jih je sezidala, z lepim urbanim zvonjenjem. Za nobeno drugo cerkveno rabo ne daje ljudstvo tako rado svojih prispevkov, kakor za nove zvonove.

Župna cerkev je imela štiri bronaste zvonove, ki so jih pred božičem leta 1917 pobrali, tako da je ostal v vsaki cerkvi po en sam zvon. V začetku leta 1918 pa so začeli pobirati prostovoljne darove za jekleni zvon. Nepričakovano radi so ljudje darovali. V tovarni na Jesenicah so naročili dva jeklena zvonova, enega za župno cerkev in enega za trškogorsko. In 22. decembra 1918. leta so dobili za farno cerkev 774 kilogramov težak zvon, trškogorski je bil namenjen 640 kilogramski. 24. decembra so farani ob velikem veselju s pomočjo žerjava dvignili v zvonik zvon. 22. junija 1924. leta pa je farna cerkev dobila še en, nov jeklen zvon, težak 620 kilogramov. 1925. leta so veliki zvon s Trške gore prenesli v župno cerkev, tako je dobila župna cerkev še en zvon. Sedaj je imela sedaj tri jeklene zvonove in enega bronastega.

Večja dela so bila zopet leta 1963, ob stoletnici ustanovitve šempetrske fare. Stebre so obložili z marmorjem, krstni kamen, ki je bil nekje v ozadju, je bil narejen na novo v kapeli. Tudi cerkev je bila v celoti prebeljena. Leta 1990 je cerkev dobila tudi novo fasadno obleko.

Zelo zanimiv dogodek, ki je povezan s cerkvijo Sv. Petra pa se je dogodil leta 1731. Tega leta je namreč prišel v vizitacijo opat Aleksander. Pohvalil je prizadevanja vikarja, imel pa je nekaj pripomb. Za cerkev in oltarje je naročil, naj bodo bolj čisti, kakor jih je našel, na pokopališču pa naj bi posekali drevesa. Od župnika je tudi zahteval, da se je dolžan ravnati pa predpisani taksi za stolnino. Zgrozil pa se je nad stanjem župnijske stavbe, za katero je dejal, da je bolj podobna brlogu in da bo vsak čas razpadla, ter župnika opozoril, da je zanj smrtno nevarna.

Lokacija na zemljevidu

Fotogalerija

  • Cerkev_Sentpeter1
  • Cerkev_Sentpeter2
  • Cerkev_Sentpeter3
  • Cerkev_Sentpeter4