CERKEV MARIJINEGA ROSJTVA

Cerkve so najstarejši in najbogatejši kulturno-zgodovinski spomeniki tako v vsej naši deželi, kot tudi pri nas, saj nosijo bogata verska, kulturna, umetnostna in zgodovinska sporočila.

slika
locilna crta

   Turizem

locilna crta

Cerkev Marijinega rojstva na Trški gori

Cerkev Šempeter

Najlepša in največja izmed vseh cerkva Šempetrske fare je podružnica na Trški gori, dobro uro hoda od Šempetra. Že gora, na kateri je sezidana lepa in prostorna cerkev, je zelo zanimiva, saj jo obdaja na treh straneh vinska trta, ki Šempetrčanom in okoličanom v dobrih letih obilo obrodi. Tu raste znano dobro trškogorsko vino, katero je za časa, ko še ni bilo železnic, slovelo tudi daleč naokoli, in kaj radi so ponj prihajali gorenjski in drugi vinski trgovci.

S Trške gore je posebno lep razgled. Pred teboj leži Novo mesto, od severa proti vzhodu zagledaš daljne Štajerske gorice, nadalje lepo ravnino okoli Brežic in proti Zagrebu. Pred teboj leži razprostrta dolga šentjernejska ravnina, kjer je dobro viden Šentjernej in druge vasi, med katerimi se mirno in počasno vije mogočna Krka. Le od juga proti zahodu ovira pogled v daljavo zeleno gorjansko pogorje in Kočevske gore.

Prvotno je stalo na mestu, kjer je sedaj cerkev, znamenje Matere Božje. To so postavili, kakor pripoveduje narodna pravljica, ljudje šele v tistem času, ko so ponehali loviti fante k vojakom. Sedanja Trška gora je bila namreč vsa obraščena z gostimi gozdovi, ki so dajali varna skrivališča vsem tistim, ki so se bali postati vojaki.

Kasneje so tu sezidali majhno cerkev, na njenem mestu je leta 1620 zatiški opat Jakob Reinprecht, ki je umrl 13. januarja 1626. leta, na novo sezidal sedanjo prostorno cerkev. Njegov grob stoji v spomin na cerkvenem pročelju. Zakristija je bila postavljena leto dni kasneje. Leta 1622 so bili z vsemi deli končali. Cerkev je posvetil Reinald Scarlichi, tedaj še škof tržaški, od leta 1630 pa do leta 1640 pa ljubljanski.

Cerkev je sezidana v renesančnem slogu, le okna so šilasta. Na evangelijski strani ima kapelico, posvečeno sv. Izidorju. Ta kapelica ni prvotna, prizidana je bila 1756 leta. To nam potrjuje letnica na njej, pa tudi Valvasor omenja tri oltarje v njej, kapelice pa ne. Narodna pravljica nam tudi pripoveduje vzrok, zakaj so kapelico prizidali. Bila je namreč tako huda živalska kuga, da je v teh farah skoraj vsa goveja živina poginila; v prečenski, šmarješki in šempetrski je ostalo samo še nekaj volov in nekaj krav, vse drugo je pobrala kuga. In v odvrnitev te šibe božje so sezidale imenovane tri fare Sv.Izidorju na čast, kapelico.

Cerkev na Trški gori je na nadmorski višini 429 metrov. Dolga je 24 metrov, široka 8,5 metra in visoka 15 metrov. Zvonik je visok 30 metrov in ima lepo baročno streho.

Med vojno je zunanjščina cerkve močno trpela na južni strani, kjer je imela veliko granatnih lukenj, pa tudi zvonik je bil ves preluknjan s kroglami in granatami. Zelo je bil poškodovan jugozahodni del zvonika, vendar je bil kmalu po vojni obnovljen.

Pred vladarstvom cesarja Jožefa II. je bilo v svetišču po stenah veliko zaobljubnih podob ali tablic, s katerimi so se verniki Mariji zahvaljevali za izprošene milosti. Vse te zahvale in podobe so morali na cesarsko povelje leta 1785 odstraniti.

Okoli leta 1687 je treščilo v zvonik, kakor poroča Valvasor, tako da je strela na vseh štirih vogalih odbila nekaj kamenja, a je leta 1770 še enkrat treščilo vanj tokrat s toliko silo, da se je porušil. Pa je bil kmalu zopet postavljen in v spomin na ta dogodek so zapisali na zvonik napis, ki pa danes ni več viden.

Leta 1928, ko je bila poslikana cerkev, sta dekoracijska slikarja strgala s sten stari belež in odkrila v kapeli lepe freske iz leta 1760, ki so bile pred približno 130 leti prevlečene z barvo. Te, nekdaj na mokro slikane podobe Filipa pl. Grebbina, so sedaj obnovljene in krase cerkev.

Zunaj cerkve, v lopi, sta pod zvonikom dva oltarja, na katerih so maševali, kadar je prišlo veliko romarjev, da niso mogli vsi v cerkev.

Krasna je omara za orgle s stiškim grbom, ki jih je izdelal Johann Mandlin leta 1853 z desetimi pojočimi registri.

1890. leta je cerkev dobila nov kamnit tlak. Napravil ga je kamnosek iz Bršljina, g. Kokalj. V letu 1994 je cerkev dobila novo strešno opeko, tri leta kasneje - to je leta 1997 pa še novo fasadno obleko. Zelo ponosni so bili trškogorci tudi leta 1993, ko je cerkev dobila električno zvonjenje in s tem bitje ure.

Zanimive so velikanske lipe na Trški gori, ena od njih meri v obsegu celo 9 metrov.


Lokacija na zemljevidu

Fotogalerija

  • trska_gora1
  • trska_gora2
  • trska_gora3